Slovenski izvoz v EU

Znova me je presenetilo, ko sem celo v Šumperku odkrila manjšo prodajalno, kjer se na policah najde Fructalov sok in testenine Mlinotest. Da je Fructal eden naših večnjih izvoznikov, sem seveda že velikokrat slišala, kljub temu pa mi je bila vedno uganka, kam vsi ti sokovi gredo. V hipermarketih držav EU, z izjemo Slovenije, o Fructalu, kaj šele o Mlinotestu, ni ne duha ne sluha.

Cena Fructalovega soka v Šumperku je 50 Kč, kar je več kot dvakrat več od domačih znamk in trikrat več izdelkov tipa Euroshopper. Prebrisana ukana, kako prepričati Čehe za nakup dragih sokov je, da se ti izdeliki prodajajo v trgovinah z bioživili, skupaj z jogurti iz soje in makaroni iz polnozrnate moke. Govorice o radioaktivnih borovnicah očitno do sem niso segle.

Kako je globalna ekonomija relativna, priča zanimivost, da se na Švedskem najde kup slovenskih prehrambenih izdelkov v trgovinah z eksotično hrano, katerih lastniki so predvsem Turki, klientela pa imigranti iz celega sveta, tudi iz držav bivše Juge.

Ko sem ravno pri ekonomiji, v trgovini s poceni kitajskim tekstilom v Šumperku sem prejšnji teden naletela na slovensko družino s štajerskim akcentom, ki je napolnila vsaj tri nakupovalne košarice z raznimi trenirkami, nogavicami in sodnjim perilom. Močno me zanima, kako so zašli v Šumperk. Morda prav oni zalagajo biotrgovine s Fruktalovim sokom? Morda pa cene tisti madžarski tržnici, kamor se pred leti zgrinjale mase ob sobotah, nenadoma silovito poskočile? Morda je Slovenija taka luknja, da niti Kitajcev ne mika v njej tekstila prodajat in morajo zato družinice na izlet na češko provinco?

Čas je za nekaj novih izrazov iz vsakdanje tržne ekonomije:

sleva - razprodaja
podprsenka - nedrček
ponožky - nogavice
zdarmo - zastonj
1% - 1 procento
2-4% - 2-4 procenta
5% - 5 procent