Nezdružljivo

Ko sem hodila v osnovno šolo je veljajo pravilo, da roza in rdeča nikakor ne gresta skupaj in da ju nase sočasno navleče le popoln modni analfabet. To je bilo v osemdesetih, ko so ženske nosile groteskno podložena ramena, moški pa frizure z repki na zatilju.
Seveda je bilo le vprašanje časa, kdaj bo prav nezdružljivo postalo zapoved in bodo tudi arabske pubertetnice nosile rdeče rute in roza čevelje z deset centimetrov debelimi podplati.

Tudi Milan in jaz živiva v koraku s časom. Jaz na primer klekljam idrijsko čipko ob spremljavi Melvinsov, nosim mikico z volančki in delavski kombinezon, Milan pa ima poleg knjige Kouzelné houby (Nore gobe) postavljeno knjigo High Temperature Materials. Ker vem, da se bo kdo spotaknil ob omenjeno knjigo o gobah, naj poudarim, kar piše tudi na notranji strani ovitka, da ta knjiga v mnobenem primeru nikogar ne vzpodbuja k uživanju in pripravi drog. Poleg tega na isti strani piše tudi, da je bil grafični material uporabljen brez soglasja avtorjev. Nekateri vsaj odkritko povejo, da se požvižgajo na avtorske pravice. Naj le omenim, da bodo stvari bolj jasne, da so ostali sosedje te knjige še zbrana dela Carlosa Castanede, Japanese in 3 weeks, Iontova nitridace v praxi ter Bodoucnost svobody.

Nezdružljivega je poln tudi moj besednjak zahtevnejših čeških besed. Vem kako se reče lisičjaku, preslici in zverinicam iz Krtka, poznam pa tudi imena raznih tipov svedrov in frez, ki jih v slovenščini še slišala nisem.

Kljub temu pa ima tudi moja toleranca meje. Strinjam se na primer, da sta nezdružljiva električni fen in banja z vodo, da kumina v kruhu tudi po pol leta privajanja ni najbolj posrečena kombinacija, ter da brnenje kosilnic ni združljivo z mojim pojmovanjem prijetne sobote.