Filmski festival v Karlovih Varih

Daljši odsotnosti botruje poletje in popolna zasedenost razpoložljivega prostega časa. Prvi teden v avgustu se je odvijal eden največjih čeških kulturnih dogodkov, Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. To je čas, ko toplice, kjer so običajna klientela bogati ruski upokojenci sumljivega slovesa, preplavijo študentje z nahrbtniki in spalkami.
Kot piše novinar tednika Reflex (www.reflex.cz), se vsako leto na festivalu žal pojavi tudi kaka filmska zvezda, okrog katere so se potem novinarji primorani smukati, vendar verjetno brez tega pač ne gre. Letos so bili gostje med drugimi Robert Redford, Sharone Stone in Matt Dillon.

Bolj kot zvezde, ki jih nisem videla, me je motil uničen bioritem. Kot veste se v Šumpreku življenje odvija med šesto zjutraj in deseto zvečer, na festivalu pa moraš biti v formi predvsem med dvanajsto opoldne in tretjo zjutraj. Poleg tega moraš biti ob sedmih zjutraj sposoben preko SMS-a rezervirati vstopnice za filme, ki jih želiš videti, oziroma ob neuspehu v najhitrejšem možnem času priti do prizorišča festivala in pobrati karte, ki so še na voljo. Brez vstopnic te načeloma spustijo v dvorano le, če so v njej še prosta mesta. Za razliko od lani, se letos ta metoda ni pretirano obnesla, po zaslugi Roberta, ki je stal na vratih navječje festivalske dvorane. Fant je zelo resno vzel neki dokument, v katerem je s podpisom prevzel dogovornost za požarno varnost, minimalno količino zraka na človeka in maksimalno količino švica na kubični meter. Tako se je zgodilo, da ni hotel v dvorano spusti prav nikogar, ker se nismo držali njegovih pravil. Ta jasna pravila so zahtevala, da se ljudje v razdalji metra in pol od vrat ne smejo premakniti niti za korak, sicer nikogar ne bo spustil skozi. Najbolj so nastradali reveži, ki so tik pred vrati čakali dve uri, profitirali pa tisti, ki so prišli zadnji hip in po dolgem pregovarjanju omehčali Roberta. Fant se je potem bojda zgovarjal, da je računal na to, da se bomo sami dogovorili med sabo, kdo ima večjo pravico priti v dvorano. Toliko o diktaturi in demokraciji.


Veliki zmagovalec festivala je bil poljski film Moj Nikifor, ki je pobral nagrado za najboljšo žensko vlogo, najboljšo režijo in najboljši film. Gre sicer za tipičen film, ki zmaguje po festivalih, vendar je res dober in priporočam ogled jeseni na ljubljanskem festivalu. Po moji presoji najboljši izmed filmov, ki sem jih videla, je bil madžarski risani film Nýocker (District). V katalogu so ga primerjali s South Parkem, rekla pa bi, da je sporočilo še bolj "hard core", animacija je izvrstna, vsebuje pa tudi originalne hip hop vložke.

Pomembna pridobitev na globalni ravni je tudi novi koktejl Back Off, ki ga sestavljata dve originalni češki substanci: Kofola, češka imitacija Coca Cole, in Becherovka, karlovarska zeliščna grenčica. Čeprav sta obe sestavini vsem lokalcem že leta pred nosom, se ju še nihče ni domislil pomešati med sabo. Po odkritju so domačini vendarle morali priznati določen potencial tej pijači. Mikka, avtor Back Off-a, priporoča mešanje 3 dcl Kofole s 3 cl Becherovke, serviranje z ledom, dekorativno limono in slamico.