Dan v Brnu

S sodelavcem Mihalom (velikim) obiščeva dva laboratorija pod okriljem Akademije znanosti. Mislim, da je prvi izmed njiju vreden vsaj omembe. Na vratih naju prestreže neprijetni vratar z debelim zvezkom, v katerega si zapisuje imena prišlekov ter namen in predviden čas njihovega obiska. Saj poznate. Konkretni vratar poleg vsega naštetega hoče še številko Mihalove osebne izkaznice. Preseneti me, kako Mihal po krajšem premisleku zdrdra precej dolgo številko vključno s serijsko oznako “NM”. Ko na hitro zaključim, da so leta represije pač naredila svoje, in zavijeva po stopnicah, Mihal pripomne, da ne razume tega varnostnega sistema in da si vsakič izmisli neko številko. Vključno s serijsko oznako.

Na vratih človeka, ki sva ga iščeva, nama odpre prijazni striček, za katerega se kasneje izkaže, da je nekakšen šef oddelka. Kmalu se primaje tudi možak, zaradi katerega sva prišla. Mihal vljudno vpraša, kako se ima, kar v gostitelju vzbudi spomine na poletne počitnice v Nepalu, opremljene s kakimi dvajsetimi fotografijami Himalaje, Katmanduja in šerp. K poslušanju krajšega potopisnega predavanja prisedeta tudi ostala dva člana oddelka, šef in študent. Počasi debata preide k namenu obiska, predstavitvi eksperimenta, male kroglice iz volframovega karbida, ki jo do 100 000- krat nabijajo na površine in merijo, kako globok krater naredi. Ker to nabijanje počasi spravlja ob pamet, so možje poskrbeli za zvočno izolacijo, s penasto gumo oblazinjen lonček za rože. Mihala skuša skupinica prepričati, kako izvrsten je njihov eksperiment in kakšno množico podatkov lahko navrže. Postrežejo tudi z razveseljivo novico, da bi bili do konca leta sposobni izdelati duplikat, ki bi ga lahko odkupila naša firma. V enem tednu bi lahko s to pripravo polno zaposlen človek analiziral en vzorec.

Ob hladilniku Minsk visi koledar s prsato lepotico, ki v roki drži kozarec piva, v naročju pa nogometno žogo. Kuglica pod kozarčkom za rože veslo nabija v HSS (high speed steel), medtem ko se trije znanstevniki v ponošenih jopicah in copatah iz flisa skušajo obnašati tržno, kot to zahtevajo novi časi. Očitno je, da so kljub pritiskom, naj se usmerijo v uporabno znanost, pravzaprav srečni in zadovoljni v svojem svetu, ter da je vloga vratarja odganjati ljudi, ki bi utegnili dobiti napačen občutek, da se v teh prostorih nekomu krade čas in denar.

Nastopi čas za kosilo in duhovno razsvetlitev. Izvrsten obrok z juho, sladico, čajem ter dekorativnim koščkom čipsa konzumiran v avtentični sedežni garnituri iz konca sedemdesetih prejšnjega stoletja, med oltarji mnogorokih boginj ter zvokih Hare Krišna Hare Hare iz starega kasetarja. Za borih 55 kron (približno 450 SIT).