13.2.05

Nedelja

Prebudi me trkanje na vhodna vrata. Ura je pol sedmih zjutraj. Tudi Milan se prebudi in napne ušesa. Trkanje ne pojenja, zato iz kuhinjskega predala pograbi kladivo za zrezke in se odpravi proti vratih. Trkanje se spremeni v zbijanje, kot da bi nekdo skušal sneti vrata s tečajev. Milan se nekaj zadere, na kar zasilišiva, kako neznanec zbeži po stopnicah. Milan odpre vrata in na tleh zagleda šop ključev. Predlagam mu, naj pokliče policijo, ki se prikaže na kraju zločina neverjetno hitro.Vsa zadeva se dobro razplete. Krivec za kraval je bil najin novi sosed, ki je pred meseci živel nadstropje pod nama. Zjutraj se je pijan vrnil domov in zgrešil vhod. Ko je zasilišal Milana, se je revež tako prestrašil, da so mu ključi padli iz rok. Milan rahlo obžaluje, da je klicat policijo, zdi se mu, da bi bilo bolj zabavno, če bi ga kresnil s kladivom za zrezke.

Razmišljava o normalizaciji sosedskih odnosov in nameravava fanta povabiti na korenčkovo torto, ki sem jo spekla ob napadu nostalgije po Švedski.

3 Comments:

At 10:00 pop., Anonymous Anonimni said...

Aha, vidim da si spremenila nastavitve za komentarje.

Torej, sramota da je moral Milan skociti v obrambo. Ce me spomin ne vara, so tvoje roke smrtonosno orozje odkar si trenirala karate.

Tejtej

 
At 9:05 dop., Anonymous Anonimni said...

Mljask, morotskaka. A tudi ti dozivljas nostalgicne napade po Svedski? ;) Upam, da si se pravocasno opremila s "Sju sorters kakor"!

 
At 5:08 pop., Anonymous Anonimni said...

Kaj hočemo, korenčkova torta se ti zasidra globoko v srce, ko jo enkrat poskusiš. Prav tako pogrešam njihov sneg, ki je prav nenavadno odporen proti plundri. Pa seveda almanahe...:-)

 

Objavite komentar

<< Home