20.2.05

Utrip mesta Šumperk

Mesto Šumperk živi precej nenavadno življenje, ki je povezano z delovnim ritmom prebivalcev. Večina ljudi začne z delom ob šestih zjutraj in konča po pol treh popldne. Vse trgovine z izjemo hipermarketov na obrobju mesta, se zaprejo ob petih. Moj delovni ritem je precej drugačen, saj začenjam ob sedmih in ponavadi končam okrog pete. Ko se vračam domov, v centru skoraj ni žive duše. Stanje se izboljša okrog sedmih zvečer, ko se začne kulturno dogajanje v mestu. S kulturo glede na velikost in lego Šumperka pravzaprav niti ni slabo. Imamo gledališče, kulturni dom s koncerti klasične glasbe, nekakšno kavarniško kinoteko, kjer imajo res dober repertoar filmskih klasik in kamor zaidem enkrat na teden, ker nekaj manjših klubov, kjer občasno nastopajo razni češki bendi.

Zelo nerazumljivo je dejstvo, da je večina vsega kulturnega dogajanja čez teden, v petek in soboto pa se z izjemo navadnega kina ne dogaja skoraj nič. Milan mi skuša razložiti, da je tudi to povezano z lokalnim življenjskim stilom, saj v petek večina ljudi počiva in si nabira moči za sobotno smuko. Smučanje tu pomeni predvsem tek na smučeh, z alpskim smučanjem se ukvarja znatno manj ljudi. Mislim, da so precej hujši od Skandinavcev, saj smuča res ogromno ljudi in te v ponedeljek vsak sprašuje, če si kje smučal.

Druga športna aktivnost, s katero sem se začela ukvarjati v Šumperku, je fitness. Milan hodi tja enkart na teden dvigovat uteži. Prav zabavno ga je gledati, s kako resnostjo dviga vse tiste uteži in kako gladko zignorira vse ostale naprave. Klientela fitnessa je precej raznovrstna. Tja zahaja precej žensk srednjih let, ki so se odločile nekaj storiti zase, nekaj pubertetnikov, ki sabo nosijo revije z mišičjaki, par odjemalcev proteinskih proizvodov z
že razvito mišično maso in nekaj žensk mojih let, ki bodisi spremljajo svoje partnerje ali pa iščejo nove. Naj mimogrede omenim še umetno steno, ki privablja nenavano visok delež frajerjev z dreadlocksi.

Zanimanje za fitness se je pri meni znatno povečalo, ko sem odkrila, da ima ena izmed dveh deklet, ki se tam izmenjujeta ob vikendih, precej zanimiv okus za glasbo. OK, morda malo pretiravam z zanimivostjo, vsekakor pa vrti glasbo, ki se mi zdi za fitness prav poslušljiva. Prejšni teden sem preposlušala celoten album od Nightwish in del od Linking Park. Na žalost druga izmed deklet vrti pretežno klasične fitness štance in na še večjo žalost še nisem odkrila, po kakšnem ključu se punci izmenjujeta. Tako sem danes spet morala poslušati “Call on me”, dokler me ni odrešil nek nabildan tip, ki kot kaže tudi dela v tem fitnessu, in vstavil CD z nekimi češkimi rokerji. Upam, da bo drugi teden kaj bolje.

1 Comments:

At 12:25 pop., Anonymous Anonimni said...

O, kul, ful lepo, da si si omislila tale blog, da nas obvescas o ceskih razmerah. :)))

Ja, sicer pa kumina v kruhu zveni tudi precej svedsko: enkrat sem tudi jaz veselo pljuvala ven kombinacijo kumine in marmelade. No, od takrat naprej vem, katerega kruha ne smem kupit.

Kar se tice smucanja, se ti pridruzujem pri vtisih. Prejsnji teden je tu zapadlo pol metra snega, zato so povsod spluzili proge za tek na smuceh in ko grem zjutraj na faks, skozi nase naselje srecujem procesijo upokojencev in mularije s tekaskimi smuckami na ramenih, ki se podajajo dol v park proti Ulriksdalu. Kar mi pa cisto nic ne pomaga, da bi uspela kaksne kolege/frende prepricat, da bi sli z mano kam "zares" smucat (alpsko). Ali ne znajo, ali pa pravijo, da je predrago... Upam, da imas ti vec srece s tem.

Lep snezni pozdrav, Urska.

 

Objavite komentar

<< Home